Jemanje zdravil skupaj s hrano in pijačo

Lekarniški farmacevti smo ob vsakdanjem delu pogosto deležni vprašanj pacientov, kako pravilno jemati zdravila glede na uživanje hrane. Tovrstna vprašanja so zagotovo na mestu, saj večino zdravil zaužijemo skozi usta (v obliki tablet, kapsul, praškov, raztopin), kar pomeni, da so hrana in zdravila v prebavilih sočasno izpostavljeni enakim pogojem ter tako lahko medsebojno vplivajo.

Kako lahko hrana vpliva na učinkovanje zdravili?

Hrana lahko na različne načine vpliva na delovanje zdravil, najpogosteje tako, da upočasni praznjenje želodca ali spremeni pogoje v želodcu (npr. zmanjša kislost želodčne vsebine). Poleg kemijskih lastnosti zdravilne učinkovine ter farmacevtske oblike (npr. kapsula, tableta), v katero je zdravilo vgrajeno, je z vidika medsebojnih vplivov zdravil in hrane lahko pomembna tudi sestava hrane (npr. vsebnost maščob, beljakovin) in velikost obroka, nenazadnje pa tudi fiziološke posebnosti posameznika.
Najbolj natančne podatke glede jemanja zdravil s hrano lahko najdemo v priloženem navodilu za uporabo (v poglavju 3. Kako jemati zdravilo). Proizvajalci zdravil namreč že pri razvoju proučujejo morebitne vplive hrane na »obnašanje« zdravila v telesu, ocena vpliva hrane je namreč tudi sestavni del dokumentacije za registracijo novega zdravila.
Navodila glede jemanja zdravila v odvisnosti od hrane so najpogosteje sledeča:
•    Zdravilo vzemite na tešče. To pomeni, da je potrebno zdravilo vzeti zjutraj eno uro pred zajtrkom.
•    Zdravilo vzemite na prazen želodec. To pomeni, da je potrebno zdravilo vzeti eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi.
•    Zdravilo vzemite skupaj s hrano. To pomeni, da je potrebno zdravilo vzeti tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.
•    Zdravilo vzemite neodvisno od hrane s kozarcem vode. Pri znatnem deležu zdravil hrana ne vpliva bistveno na delovanje zdravila.
Sestavine hrane lahko neposredno vplivajo na različne procese, katerim je v telesu podvrženo zdravilo, predvsem na sproščanje učinkovine iz tablete/kapsule, prenos zdravilne učinkovine iz prebavil v krvni obtok (tako imenovano absorpcijo zdravila) ter presnovo in izločanje zdravila, ki deloma potekata tudi že v prebavnem traktu. Pri posameznih zdravilih so navodila za jemanje še natančneje opredeljena, običajno gre za zdravila, katerih pričakovani učinki so v veliki meri odvisni od prisotnosti hrane. 

Kateri so najbolj znani primeri medsebojnega delovanja med zdravili in hrano?

V nekaterih primerih sočasno jemanje zdravila s hrano pripomore k izboljšanju zdravljenja oz. omogoča doseg pričakovanih učinkov, v drugih pa sočasno jemanje s hrano učinkovitost zdravljenja poslabša. Hrana lahko seveda tudi vpliva na izražanje neželenih učinkov, kot opisano v nadaljevanju.

• Hrana zmanjša učinke zdravila

Hrana lahko pomembno zmanjša obseg prehoda nekaterih zdravilnih učinkovin  v krvni obtok,  zato je v teh primerih nujno, da jih jemljemo na tešče (npr. zdravila za zdravljenje osteoporoze, ščitnični hormoni, nekatera zdravila za odvajanje vode, kot je  furosemid, železove soli, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni s semaglutidom, zdravila za nižanje krvnega tlaka, ki vsebujejo perindopril...). Večinoma na prazen želodec svetujemo tudi jemanje zdravil, pri katerih je navedeno, da gre za gastrorezistentne tablete/kapsule, saj pri njih želimo, da čim hitreje preidejo želodec ter sprostijo zdravilno učinkovino šele v črevesju (primer tovrstnih zdravil so npr. zdravila za zniževanje izločanja želodčne kisline t.i. zaviralci protonske črpalke).
V določenih primerih so v luči možnih medsebojnih učinkov z zdravili izpostavljene predvsem nekatere sestavine prehrane. Zdravljenje z antibiotiki iz skupine kinolonov je npr. lahko manj učinkovito predvsem ob sočasnem uživanju mleka. Zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni, ki vsebujejo levodopo, pa npr. slabše /predvsem počasneje učinkujejo v primeru sočasnega zaužitja z obrokom, ki vsebuje veliko beljakovin.
Splošno velja, da je nastop delovanja zdravila hitrejši, če ga vzamemo na prazen želodec (npr. hitrejši nastop učinka paracetamola ob jemanju na prazen želodec), kot pa skupaj s hrano. Hrana namreč zakasni praznjenje želodčne vsebine, zato se zdravilo se v polnem želodcu zadržuje dlje časa, kar je pomembno zlasti pri zdravilih z vgrajenimi prirejenimi načini sproščanja.

• Hrana poveča učinke zdravila

Sok grenivke zaradi zaviranja delovanja presnovnih encimov v črevesni steni poveča prehod določenih zdravilnih učinkovin v kri oziroma zmanjša obseg izločanja zdravila iz telesa (npr. nekaterih zdravil proti povišanemu krvnemu tlaku, zlasti iz skupine t.i. kalcijevih antagonistov, zdravil za zniževanje holesterola, nekaterih zdravil za zdravljenje duševnih motenj). Učinki teh zdravil so ob sočasnem zaužitju grenivkinega soka posledično lahko večji od pričakovanih, prav tako se lahko poveča resnost neželenih učinkov, zato sočasno uživanje grenivkinega soka odsvetujemo. Uživanje nekaterih zdravil kot npr. zdravila za zniževanje krvnega tlaka lerkanidipina z zelo mastnim obrokom lahko pretirano poveča razpoložljivost zdravila in vodi k izrazitejšim neželenim učinkom.
V določenih primerih pa je sočasno jemanje zdravil skupaj s hrano lahko koristno z vidika učinkovitosti zdravljenja, saj hrana omogoča boljši in hitrejši prehod zdravila v kri (to lastnost npr. izkoriščamo pri zdravilu rivaroksaban, ko predvsem pri višjih odmerkih hrana izboljša uporabnost zdravila).

• Hrana izboljša prenašanje zdravila

Jemanje zdravil skupaj s hrano lahko v določenih primerih izkoristimo tudi za zmanjšanje neželenih učinkov zdravila. Primer so nekatera zdravila za lajšanje bolečin, ki delujejo protivnetno (t.i. nesteroidni antirevmatiki). Znano je, da jemanje tovrstnih zdravil s hrano deloma ublaži neželene učinke na prebavila (predvsem dispepsijo). Verjetnost možnosti pojava prebavnih motenj pri jemanju skupaj s hrano zmanjšamo tudi pri antidiabetiku metforminu (npr. manj napenjanja, slabosti, vetrov) in zdravilu alopurinol. Jemanje s hrano lahko zmanjša tudi druge neželene učinke zdravil (npr. zmanjšanje verjetnosti omotice ob jemanju karvedilola, ki je zdravilo za zniževanje krvnega tlaka in zdravljenja srčnega popuščanja).

• Hrana se vpleta v delovanje zdravila

Poznamo tudi primere, ko se sestavine hrane direktno negativno vpletajo v mehanizme delovanje zdravila. Tak primer je hrana, ki vsebuje veliko vitamina K (predvsem zeleno obarvana zelenjava kot so brokoli, solata, špinača, zeleni čaj). Večje količine zaužitega vitamina K izničijo učinke zdravila varfarin, ki deluje proti strjevanju krvi.

Kdaj moramo biti še posebej pozorni na navodila proizvajalca glede uporabe zdravila v odvisnosti od hrane?

Na vpliv hrane moramo biti, kot že omenjeno, še posebej pozorni pri farmacevtskih oblikah s prirejenim sproščanjem, kjer gre za tako imenovana »pametna zdravila« (kadar gre za poimenovanje zdravil kot npr. "tablete ali kapsule s podaljšanim sproščanjem", "gastrorezistentne tablete ali kapsule"). Modernejše farmacevtske oblike se v telesu prilagajajo razmeram ter skušajo doseči optimalnejše učinke zdravila ali pa prikriti slabosti posameznega zdravila. Takšna zdravila so še bolj občutljiva na morebitne spremembe pogojev pod vplivom hrane, zato moramo za doseg pričakovanega učinka še bolj dosledno upoštevati navodila proizvajalca glede jemanja (npr. navodilo "na prazen želodec"). Zelo pomembno je tudi, da tovrstnih farmacevtskih oblike ne drobimo ali razpolavljamo, da ne odpiramo kapsul, ker se na ta način učinki zdravila lahko zmanjšajo ali pa so prekomerni. Pri določenih zdravilih to lahko pomeni tudi hude neželene učinke (primer je zdravilo proti krvnim strdkom dabigatran). K morebitnim odstopanjem pri delovanju zdravil zaradi zunanjih dejavnikov so še bolj nagnjeni starejši ljudje, katerim moramo nameniti še večjo pozornost glede odmerjanja zdravil, tudi kar se tiče vpliva hrane.

Kaj pa sočasno uživanje tekočin?

Zdravila v obliki kapsul in tablet vedno pogoltnemo z večjo količino navadne vode (približno 2 dcl). Priporočenim navodilom glede tekočine natančno sledimo predvsem pri zdravilih, katere pred zaužitjem potrebno raztopiti v vodi (npr. disperzibilne tablete, praški). Zdravila se hitreje raztapljajo in bolje absorbirajo, če jih vzamemo z dovolj tekočine, pri čemer pa je dobro upoštevati tudi omejitve vnosa tekočin pri določenih bolnikih (npr. s srčnim popuščanjem, ledvično odpovedjo). Uporabo drugih tekočin, kot so čaji, sokovi, mleko odsvetujemo, ker lahko vplivajo na učinkovitost zdravila (predvsem absorpcijo). Na splošno velja, da ob jemanju zdravil ne uživamo alkoholnih pijač, kajti nekatera zdravila bi sočasno z alkoholom lahko izkazovala resnejše neželene učinke (zlasti problematična so npr. zdravila, ki delujejo na centralni živčni sistem, zdravila z negativnimi učinki na jetra). 

Ob izdaji zdravila lekarniški farmacevti podamo natančna navodila glede jemanja zdravil, katera vedno vključujejo tudi svetovanje glede sočasne uporabe s hrano. Pacientom, ki hkrati uporabljajo številna zdravila pa lahko izdelamo tudi Osebno kartico zdravil, katera ob predlagani odmerni shemi vsebuje tudi pomembnejše informacije o pravilnem jemanju zdravil glede na hrano. Osebna kartica zdravil se je v praksi izkazala kot zelo učinkovit pripomoček k izboljšanju ustreznosti načina jemanja zdravil.

Literatura

Datum priprave informacije: Avgust, 2024