Kaj morate vedeti o pravilni in varni uporabi antibiotikov pri otrocih?

Pravilna in varna uporaba antibiotikov prispeva k boljšemu izidu zdravljenja, manj pogosti uporabi antibiotikov in tudi zmanjševanju odpornosti povzročiteljev bolezni na antibiotike. Zdravljenje z antibiotikom bo učinkovito in varno le takrat, ko starši otroku odmerjate zdravilo po navodilu zdravnika in lekarniškega farmacevta ter v skladu z informacijami v priloženem navodilu za uporabo. Dobro sodelovanje in zaupanje med zdravnikom, lekarniškim farmacevtom in starši ima velik pomen pri pravilni in varni uporabi antibiotikov in tudi drugih zdravil pri otrocih.

Kaj morate starši vedeti, kadar zdravnik otroku predpiše antibiotik?

• da je predpisano zdravilo antibiotik,
• kakšen odmerek je potrebno dati otroku,
• kolikokrat dnevno je potrebno dati antibiotik,
• koliko časa naj otrok prejema antibiotik,
• ali naj otrok dobi antibiotik pred ali po jedi,
• kako sočasna uporaba drugih zdravil vpliva na jemanje antibiotika,
• kateri neželeni učinki se lahko pojavijo in kako ukrepati,
• kako shranjevati antibiotik,
• kaj storiti z neporabljenim antibiotikom.

Kaj morate vedeti o pravilni in varni uporabi antibiotikov pri otrocih?

Kakšen odmerek antibiotika dati otroku?

Zdravnik določi odmerek antibiotika glede na starost otroka, njegovo telesno maso ali telesno površino ter resnost okužbe. Lekarniški farmacevt preveri odmerek antibiotika še ob izdaji, zato tudi v lekarni povprašamo po otrokovi telesni masi.

Ali moramo antibiotik res odmerjati tako natančno? 
Antibiotik vedno odmerjajte v skladu z navodili. Odmerka antibiotika starši nikoli ne spreminjajte sami. Uporaba nižjih odmerkov antibiotika ne omogoča doseganja ravni učinkovine v krvi in v tkivih, ki bi zavrla rast mikroorganizmov. S tem se lahko podaljša čas zdravljenja in bakterije lahko postanejo odporne na antibiotik. Uporaba večjih odmerkov antibiotika, na primer v želji, da bi bil otrok prej zdrav, ne izboljša izida zdravljenja in ne skrajša časa zdravljenja, lahko pa povzroči neželene učinke.

Otrokom je najpogosteje namenjen antibiotik v obliki suspenzije. Pomembno je, da pred uporabo stekleničko vedno dobro pretresete. S tem dosežete, da vsak odmerek vsebuje ustrezno količino učinkovine.

Ali moramo uporabiti k zdravilu priloženo žličko? 
Za odmerjanje vedno uporabite priloženo odmerno žličko ali kapalko. Uporaba čajne žličke zaradi različnih velikosti ni primerna za odmerjanje suspenzije. Če želi otrok vzeti antibiotik s svojo priljubljeno žličko, odmerite antibiotik s priloženo žličko ali kapalko in ga prelijte v njegovo žličko.

Kako pogosto otroku dajati antibiotik?

Za doseganje učinka je pomembno, da upoštevate tudi priporočen časovni razmik med odmerkoma, ki je odvisen od resnosti okužbe in hitrosti izločanja zdravila iz telesa. Tako je v krvi in v tkivih stalno prisotna ustrezna minimalna raven učinkovine.

Ali moramo dati antibiotik natančno v predpisanem razmiku ur ali lahko odmerke zamaknemo zaradi spanja? 
Čas (uro) odmerjanja si najlažje določite tako, da se jutranji odmerek antibiotika ujema s časom, ko se otrok zbudi, nato pa preostale odmerke temu prilagodite in tako čim manj vplivate na otrokovo spanje. Če je predpisano dajanje antibiotika na 8 ur, to pomeni natančno na 8 ur. V tem primeru morate otroka zbujati in mu antibiotik dajati točno ob določeni uri. Če pozabite dati otroku antibiotik ob določeni uri, mu ga dajte čim prej, ko se spomnite, nikoli pa otroku ne dajajte dvojnega odmerka antibiotika.

Kako dolgo otroku dajati antibiotik?

Čas zdravljenja z istim antibiotikom je lahko zelo različen, saj je odvisen od vrste povzročitelja in tudi od tega, ali gre za blažjo ali hujšo stopnjo okužbe. Navodilo vedno poda zdravnik, ki otroka zdravi. O morebitnem prenehanju ali zamenjavi antibiotika lahko odloči le zdravnik.

Pomembno je vedeti: Velikokrat ste starši prepričani, da mora otrok jemati zdravilo le toliko časa, dokler se ne počuti bolje. Vendar znaki bolezni včasih minejo preden je bakterija premagana, zato ne prekinite zdravljenja prej, kot vam je naročeno.

Upoštevajte predpisan čas zdravljenja z antibiotikom. V nasprotnem primeru se bakterije razmnožujejo še naprej in podaljšujejo čas zdravljenja, lahko se razvije tudi odpornost bakterij na določen antibiotik. To pomeni, da rast in razmnoževanje bakterij nista več občutljivi na določen antibiotik. Zato je potrebno uporabiti antibiotik, ki ima širši spekter delovanja, ali antibiotik, ki ima lahko izraženih več neželenih učinkov.

Ali porabimo antibiotik do konca? 
Pogosto je prepričanje, da morate antibiotik porabiti »do konca«, kar ni najbolj pravilno, saj se lahko količina antibiotika ne ujema z velikostjo odmerka in/ali pogostostjo odmerjanja. Predvsem pri mlajših otrocih je odmerek običajno manjši in tako tudi manjši volumen porabljene suspenzije – poraba »do konca« bi v tem primeru pomenila daljši čas zdravljenja z antibiotikom, kot je predpisano, kar pa bi lahko prispevalo k razvoju odpornosti bakterij na antibiotik.

Ali hrana vpliva na jemanje antibiotika?

Pri vsakem antibiotiku je glede na vrsto učinkovine ugotovljeno, ali hrana vpliva na učinkovitost. Ta podatek je naveden v priloženem navodilu za uporabo zdravila, nasvet vam podamo tudi v lekarni.
Po zaužitju antibiotika naj otrok spije še nekaj čaja ali vode. Neprimerno je zaužitje antibiotika z mlekom, saj lahko kalcij iz mleka zmanjša učinkovitost antibiotika.

Ali damo zdravilo na tešče ali po jedi? 
Če morate dati otroku antibiotik na tešče, naj dobi otrok antibiotik zjutraj eno uro pred zajtrkom; če je podano navodilo za uporabo na prazen želodec, naj otrok dobi antibiotik vsaj eno uro pred obrokom ali dve uri po obroku; jemanje zdravila s hrano pa pomeni, da otrok dobi antibiotik tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.

Ali druga zdravila vplivajo na jemanje antibiotika?

Zdravniku in lekarniškemu farmacevtu vedno povejte, ali otrok morebiti že uporablja katero od zdravil na recept ali brez recepta, saj lahko pride do medsebojnega delovanja zdravil. Antibiotik na primer ne učinkuje dovolj močno ali pa se zmanjša oziroma zveča učinkovitost drugega zdravila. V tem primeru dobite posebna navodila za jemanje zdravil (na primer nasvet za ustrezen časovni zamik med jemanjem zdravil) ali zdravnik predpiše drug antibiotik.

Kateri neželeni učinki se lahko pojavijo?

Tudi antibiotiki imajo lahko neželene učinke, ki pa so večinoma blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki pri zdravljenju z antibiotiki so prebavne motnje, kot sta slabost in driska, pri nekaterih ljudeh lahko antibiotiki povzročijo tudi alergično reakcijo ali preobčutljivost kože za sonce.

Ali lahko z uporabo probiotikov zmanjšamo pojav driske zaradi antibiotikov?
Zdravljenje z antibiotiki lahko poruši mikrobno ravnotežje v črevesju. Učinkovitost določenih sevov probiotikov (Saccharomyces boulardii, Lactobacillus sporogenes, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus rhamnosus GG- LGG,..) pri preprečevanju driske zaradi antibiotičnega zdravljenja, je bila dokazana tudi v kliničnih študijah. V nekatere študije so bili vključeni tudi otroci. Svetuje se, da se probiotike zaužije najmanj 2 do 3 ure pred ali po zaužitju antibiotika.
Pri dojenčkih in otrocih, mlajših od 6 let, je treba drisko zdraviti pod zdravniškim nadzorom. Ob pojavu driske ne pozabimo na nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov.

Pomembno je vedeti: Vedno obvestite zdravnika in lekarniškega farmacevta, če je otrok v preteklosti ob jemanju antibiotikov že kdaj imel alergično reakcijo!
Predvsem ob prvem dajanju določenega antibiotika skrbno opazujte otroka, kako se odziva. Ob nastopu neželenih učinkov, o tem obvestite otrokovega zdravnika ali lekarniškega farmacevta, ki vam bosta podala ustrezna navodila.

Kako shranjevati antibiotik?

V lekarni še posebej opozorimo na pogoje shranjevanja antibiotika. Antibiotične suspenzije običajno pripravimo v lekarni tik pred izdajo. Tako pripravljeno zdravilo je obstojno krajši čas pri določenih pogojih shranjevanja; pogosto je zahtevano shranjevanje v hladilniku. Določen je tudi datum izteka roka uporabnosti že pripravljene suspenzije.
Zdravilo vedno shranjujte nedosegljivo otrokom!

Kaj storiti z neporabljenim antibiotikom?

Neporabljen antibiotik zavrzite ločeno od ostalih odpadkov, med odpadna zdravila oziroma med nevarne komunalne odpadke.

Pomembno je vedeti: Antibiotika ne hranite doma in se ne odločajte za njihovo uporabo po lastni presoji, na primer ob podobnih znakih pri istem otroku, bratcu ali sestrici in ga tudi ne posojajte drugim staršem.

Kaj je dobro vedeti o antibiotikih?

• Antibiotiki so zdravila, ki jih proizvajajo mikroorganizmi (glive, plesni). Danes so antibiotiki vse pogosteje tudi podobne polsintetične ali sintetične spojine.
• Antibiotik deluje tako, da zavre razmnoževanje ali uniči mikroorganizem, ki v telesu povzroči okužbo. Ne deluje na virusne povzročitelje bolezni, zato ne more zdraviti prehladnih obolenj, ki jih praviloma povzročijo virusi.
• Antibiotik lahko predpiše le zdravnik, ki se zanj odloči po pregledu bolnika in morebitnih laboratorijskih izvidih. Vedno izbere tisti antibiotik, ki je najbolj primeren za posameznega bolnika.
• Poznamo več skupin antibiotikov z različnimi lastnostmi. Le-te vplivajo na učinkovitost antibiotika na povzročitelja bolezni, odmerjanje, medsebojno delovanje z drugimi zdravili, vpliv sočasno zaužite hrane, pogoje shranjevanja antibiotika, rok uporabnosti zdravila … Poznavanje teh lastnosti je pomembno tako pri predpisovanju, kot pri izdaji antibiotika v lekarni in se odraža v navodilih za pravilno in varno uporabo antibiotika.
• Antibiotiki so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah, na primer kot tablete, kapsule, suspenzije, kreme ali mazila za nanos na kožo, kapljice ali mazila za oči, pri nekaterih resnejših okužbah v bolnišnicah uporabljajo antibiotike tudi v obliki infuzij. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo antibiotik v obliki suspenzije.
• Antibiotiki so dosegljivi pod različnimi lastniškimi imeni zdravil, ki jih proizvajajo različne farmacevtske tovarne.

Za lažje spremljanje pripravite načrt zdravljenja in beležite uporabo zdravila. 
Primere si lahko ogledate tudi v rubriki Svetovanje: Beleženje uporabe zdravil pri otroku, kjer lahko obrazce tudi natisnete.

Primera

Viri

1. Sweetman SC (Ed), Martindale: The Complete Drug Reference. London: Pharmaceutical Press 2011. Electronic version. Dostopano na http://www.medicinescomplete.com/mc/martindale/current.
2. Rasta R. Radešček. Moj otrok ima vročino: kaj jo povzroča in kako ukrepamo. Ljubljana, 2007
3. Daily Medicine Reocord for Your Child. Dostopano na: http://www.fda.gov

Datum priprave informacije: Julij, 2017