Rumeni svišč

Predstavitev rastline

Rumeni svišč je pokončna, do 1 m visoka rastlina z votlimi stebli, ki raste na planinskih travnikih, med skalami in ruševjem v Alpah ter na Krasu (Nanos, Snežnik). V naravi ga najdemo v Evropi (Franciji, Španiji in na Balkanu) kot tudi v Aziji (v Himalaji raste celo na višini do 5000 m). Za namene farmacevtske industrije in industrije žganih pijač se goji tudi na manjših nasadih. V ljudski medicini je poznan pod nekaterimi zanimivimi imeni: košutnik, encijan, cijan, gencijana, gorčica, gorečica, grenčica, licijan, svederc, zvišč, srčenjak, idr. Rastlino prepoznamo po velikih suličastih rjavozelenih listih. Ima do deset rumenih kobulastih cvetov in močan koreninski sistem. Glavna korenika lahko zraste do enega metra in sveža tehta do 7 kg. Zacveti šele po šestih letih, cveti pa od junija do avgusta. Rastlina lahko dočaka tudi do 50 let. V Sloveniji in mnogih drugih državah zaščitena, zato je ni dovoljeno nabirati.

Gorenjska grenčica, 250 ml

18,24 EUR

Grenki čaj za želodec, 70 g

7,72 EUR

Kapljice za želodec, 50 ml

7,56 EUR

Uporabni  deli rastline

Uporabni del je korenina rastline (gentianae radix), ki je že vsaj enkrat cvetela. Korenine se izkoplje zgodaj spomladi ali pozno jeseni, nato pa takoj posuši. Posušena korenina je temnorjave barve in ima značilen, aromatičen vonj ter močno grenak dolgotrajen okus.

Zdravilne učinkovine

Korenina rumenega svišča vsebuje naslednje grenke spojine: 
•    2-3% sekoiridoidnih grenčin (genciopikrozidi, sverciamarin in sverozid), 
•    0,049-0,084% arilglikozidov (amarogencin) in 
•    sladkor genciobiozo.
Amarogencin velja za najbolj grenko do sedaj znano naravno snov, ki jo zaznamo tudi, če en del amarogentina redčimo v 58 miljonov delov vode.  
Poleg omenjenih učinkovin so prisotni tudi derivati ksantona (gentizin in izogentizin), fitosteroli, ogljikovi hidrati (glukoza, fruktoza, saharoza, gentianoza, pektini), alkaloidi in majhne količine eteričnega olja. 
Količina in sestava grenčin v drogi je odvisna od letnega časa in od nadmorske višine, na kateri raste rastlina. Največjo količino grenčin najdemo v korenini spomladi. 

Raba v ljudski medicini

Podatki o zdravilnosti rumenega svišča segajo daleč v zgodovino. V literaturi je prvič omenjen v 2. st. pr.n.št., ko ga je Ilirski kralj Gentis svetoval kot zdravilo proti kugi. Kasneje je starorimski vojaški zdravnik Dioskurid priporočal pripravke iz sviščevih korenin pri različnih obolenjih jeter in žolčnika, prav tako pa tudi pri ranah, čirih in topih poškodbah. V srednjem veku se je poleg omenjenega uporabljal tudi pri vročičnih in prsnih obolenjih. V alpskih deželah je svišč slovel kot najboljše zdravilo pri želodčnih in črevesnih težavah. Bil je tudi sestavni del teriaka, univerzalnega zdravila. 

Raba v farmaciji

Uporaba rumenega svišča v sodobni medicini je večinoma vezana na ugotovitve ljudske medicine. Spada med droge amara pura ali zdravilne rastline, ki vsebujejo le grenčine. Velja za najbolj znano drogo tradicionalnega izvora z grenčinami. Svetujemo jo pri želodčnih težavah, slabi prebavi, slabem apetitu in močnih vetrovih. Grenčine spodbujajo apetit, povečujejo izločanje prebavnih sokov, krepijo gibanje želodca in črevesja ter tako izboljšajo prebavo.
Različni raziskovalci so potrdili, da grenčine, prisotne v korenini, spodbujajo izločanje sline in želodčnih sokov z draženjem okušalnih brbončic. Dokazali so tudi, da učinkovine v svišču neposredno aktivirajo mehanizem za izločanje klorovodikove kisline iz mukoznih celic želodca. Spodbujajo delovanje žolčnika, jeter in trebušne slinavke. 
V zadnjih letih vedno več raziskovalcev preučuje tudi druge zdravilne učinke rastline. Ugotavljali so njen protivnetni učinek, vpliv na celjenje ran, antioksidativno aktivnost, antimikrobno delovanje, vpliv na hemostazo in drugo. Omenjeni učinki še niso klinično dokazani.
V farmaciji je, glede na monografijo rastline, ki jo je pripravila Evropska agencija za zdravila, dovoljena uporaba suhe zdrobljene droge (korenine) za pripravo čajnega napitka, suhega ekstrakta droge (ekstrakcija z etanolom 53% v/v), tinkture (ekstrakcija z etanolom 70% v/v) in tekočega ekstrakta droge (ekstrakcija z etanolom 45% v/v).

Uporaba pri odraslih 

Najpogosteje se uporablja čajni napitek v obliki poparka ali prevretka iz 1 do 2 grama droge. Drogo je potrebno preliti z vrelo vodo, poparek pa naj nato stoji 3 do 5 minut. Pije se ga po požirkih, do trikrat dnevno, vsaj pol ure pred jedjo. 
Napitek je možno pripraviti tudi kot prelivek s hladno vodo, vendar je v tem primeru drogo potrebno namakati vsaj 6 do 8 ur, nato pa je potrebno pripravek pogreti. 
Tinkturo svišča se pripravi iz 10 g droge, ki se jo prelije s 100 ml 70-odstotnega etanola. Jemlje se 5 do 15 kapljic s pol kozarca vode, pol ure pred hrano, do trikrat na dan. Pitje svišča v alkoholni obliki po jedi za boljšo prebavo težave zgolj poslabša. 
Rumeni svišč je v lekarni možno dobiti kot posušeno drogo samostojno ali v že pripravljeni zdravilni čajni mešanici (Grenki čaj za želodec). Pred uporabo mešanic zdravilnega čaja se posvetujte s farmacevtom. Je tudi ena izmed sestavin Kapljic za želodec, ki se uporabljajo pri prebavnih, predvsem želodčnih težavah. 

Uporaba pri otrocih

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti se uporaba pri mlajših od 18 let odsvetuje. 

Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti se uporaba v nosečnosti in dojenju odsvetuje. V strokovni literaturi je mogoče zaslediti podatke o mutagenosti ekstrakta. Kot emenagog naj bi tudi povečal prekrvavitev maternice in tako vplival na menstrualni cikel.

Uporaba v veterini

Zmleto korenino lahko v majhnih količinah dajemo živalim za izboljšanje apetita.

Neželeni učinki in medsebojno delovanje

Neželeni učinki so običajno povezani s prevelikim odmerjanjem pripravka, lahko pa ga osebe ne prenašajo, ker jim premočno draži sluznico želodca. Zastrupitev se kaže s simptomi kot so slabost, bruhanje, krči želodca in črevesja ter redkeje kot glavobol. Previsoki odmerki lahko povzročijo tudi izgubo apetita in zavirajo izločanje prebavnih sokov. 
Medsebojno delovanje rumenega svišča z drugimi zdravili ni še natančno raziskano. V literaturi je moč zaslediti laboratorijske podatke o potencialnem inhibitornem delovanju učinkovin gentizin in izogentizin na encim monoaminooksidazo, zato je potrebna previdnost pri sočasnem uživanju pripravkov rumenega svišča z antidepresivi iz skupine Inhibitorji monoaminooksidaze. 

Opozorila in nasveti farmacevta

Uporabo rumenega svišča ali košutnika odsvetujemo osebam, ki imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku in osebam s povečanim izločanjem želodčne kisline.
Zaradi splošnega pomanjkanja podatkov o strupenosti rumenega svišča odsvetujemo prekomerno uporabo. Če se simptomi, kljub uporabi pripravka zdravilne rastline, ne izboljšajo v enem tednu, obiščite zdravnika.
Kljub temu, da je rastlina zaščitena, jo nekateri še vedno nabirajo. Znani so celo primeri zastrupitve zaradi nabiranja napačne rastline. Nepoznavalci rumeni svišč običajno zamenjajo za belo čmeriko (Veratum album), ki pa se sicer od svišča razlikuje po barvi in obliki ter namestitvi cvetov. 

Literatura

1. Uradni list Republike Slovenije 103/2008, Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Seznam zdravilnih zelišč. Dostop 5.9.2018 
2. Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 116-117
3. Saupe J. Naravni zdravnik : zdravje iz zdravilnih rastlin , 1994, 193
4. Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013, 225-228
5. Vademekum 2016, Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn
6. https://www.farmedica.si/si/dodatki/rastlina-rumeni-svisc.html Dostop 13.9.2018
7. http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_HMPC_assessment_report/2010/03/WC500075297.pdf Dostop:13.9.2018
8. https://www.drugs.com/npp/gentian.html Dostop: 9.9.2018
9. http://www.ayurvedjournal.com/JAHM_201733_14.pdf Dostop: 20.9.2018
    

Datum priprave informacije: September, 2018